Podjetja se odločajo za (pogosto velike) naložbe v pridobivanje novih strank, a se pozabijo vprašati, koliko so te stranke vredne.

Nikoli se ne spustite v promocijsko aktivnost, ne da bi pomislili, kdo bo vaš izdelek kupil, katere informacije potrebuje za hipno odločitev in kako bo izdelke prinesel do doma.

Čeprav je prisotnost na sejmih za številna podjetja še vedno ena od ključnih marketinških aktivnosti, vse prepogosto vidimo, da priprave nanje zanemarijo ali jih opravijo površno in brez posebnega načrta.

Če želijo podjetja ohraniti nadzor nad stroški, a še vedno uspešno razvijati marketinške aktivnosti, ki prispevajo k prodaji, so voljo predvsem tri poti: vključevanje nabave kot tretjega projektnega partnerja, zaposlovanje nabavnikov, ki vprašajo, zakaj in ločevanje vsebinskih projektov od preproste nabave.

Kako boste komunikacijo načrtovali pred naslednjo PR-kampanjo, promocijsko izpostavitvijo ali odhodom na sejem? Boste potencialnim kupcem sporočali razloge za nakup izdelkov in storitev ali boste prodajali podjetje in njegovo zgodovino?

Nekaj najpomembnejših ukrepov, s katerimi se lahko zavarujete pred napačnimi (čeprav matematično popolnimi) odločitvami.

Prodajate izdelke ali prodajate zgodbe, izkušnje in doživetja?

V vsakem podjetju pride do sprememb, ki marketinški in prodajni ekipi izmaknejo tla pod nogami. Konkurenti, ki so si izborili velike tržne deleže, očitno vedo, kako se v njihovem segmentu trži in posluje.

V maloprodajnih promocijah prepogosto pozabimo, da so kupci ljudje, ki se soočajo s svojimi izzivi. Nekatere je strah stopiti iz rutiniranih okvirov, drugi si želijo biti vidni in čim bolj izstopati. Če pri promocijah in prodaji izdelkov nagovarjamo obe skupini sočasno, bomo najverjetneje neuspešno nagovarjali obe.

Prvi vtis je najpomembnejši. Vsakemu od nas se je že zgodilo, da smo vstopili v prostore podjetja, ki smo ga poznali že od prej, in bili popolnoma presenečeni. Včasih je presenečenje pozitivno, žal pa v večini primerov ni tako.

Maloprodajna promocija in sejemske aktivnosti ostajajo velik del marketinških aktivnosti, tehnično pa se niso spremenile že desetletja. Prišli smo v situacijo, kjer se vsi strinjamo, da je »digital« pot prihodnosti, nikomur pa se prav dobro ne sanja, kaj to pomeni.

Če je cilj promocijskih akcij povečanje prodaje, potem morajo neposredno in premišljeno ciljati na tiste, ki jih prepričujejo. Končnih strank ne prepričamo več z neuglednimi in nevpadljivimi izpostavitvami, zato je potrebno več kreativnosti in poglobitve v pričakovanja končne stranke.

V neprestani gonji za novimi izdelki in novimi promocijskimi ponudbami proizvajalci prepogosto pozabijo na povezavo med oglaševanjem in promocijskimi aktivnostmi. Kupci si s težavo zapomnimo nove oglase in izdelke, ki jih promovirajo, aktivnosti na prodajnem mestu pa nam (pre)slabo pojasnjujejo izdelke, ki se nahajajo na promocijskem stojalu.

Pravni inštrumenti, od inšpekcijskih nadzorov do uspešnih odškodninskih tožb, delujejo primerno, a v javnosti je še vedno premalo govora o konceptu zlorabe avtorskih del, primerih uspešnega sodnega varstva in predvsem škodi, ki jo takšen odnos povzoča celotnemu gospodarstvu.

V zadnjih letih je v maloprodaji prišlo do velikih sprememb. Spreminja se oblika veleblagovnic, lokalnih trgovin, tudi trgovine z oblačili niso prav nič več podobne tistim, ki se jih spomnimo iz mladosti. Edina prodajna mesta, ki še kar nekako vztrajajo pri enakem modelu, so banke in pošta.